Trumpove žaljive besede na prispevek zaveznikov v operaciji ISAF v Afganistanu niso samo žalitev vseh zavezniških žrtev in žrtev v Afganistanu. So predvsem skrb vzbujajoč dokaz Trumpovega in odnosa njegove administracije do zveznikov in do kolektivne obrambe v Natu. Slovenija, ki je tudi sodelovala v operaciji ISAF v Afganistanu, bi se morala odzvati, skupaj z drugimi evropskimi zaveznicami. Evropske države članice Nata si morajo priznati, da bo potrebno za lastno varnost in lastno kolektivno varnost poskrbeti brez ZDA. 

Ne glede na besede Generalnega sekretarja Nata Rutteja o tem, da evropske varnosti brez ZDA ni moč zagotoviti, je po grožnjah Grenlandiji in Danski ter izjavah o zavezniških žrtvah in prispevku v Afganistanu postalo jasno, da pravzaprav nimamo izbire. Evropa mora postaviti lasten sistem kolektivne varnosti, ki morda ne bo tako robusten, kot je sedanji s podporo ZDA, bo pa gotovo dovolj robusten, da bo odvračal grožnje naši varnosti. Le tako bo, skupaj z odločno diplomacijo, ohranjal mir na starem kontinentu. 

Slovenija, ki je tudi sodelovala v operaciji ISAF v Afganistanu, bi se morala odzvati, skupaj z drugimi evropskimi zaveznicami. Žal aktualni ameriški predsednik uporablja, celo zlorablja moč. Kot je pokazal primer Grenlandije, lahko na to odgovorimo samo z jasno, odločno in enotno držo evropskih držav. Z lastnim stališčem in obsodbo Trumpovih žaljivih besed bi se Slovenija simbolno in tudi z dejanjem pridružila drugim evropskim državam, s čimer bi poslala dve sporočili. Prvo, da odločno zavrača aktualno ameriško politiko ne samo do Evrope in zaveznikov, ampak tudi ameriško politiko moči in rušenje multilateralizma ter na mednarodnem pravu temelječih odnosov med državami. Prav multilateralizem in mednarodno pravo sta ključna za našo varnost, mir v Evropi in blagostanje naših ljudi. In drugič, sporočila bi, da je del demokratične Evrope, ki jo vse bolj ogroža populizem – tako tisti, ki prihaja preko ocena, katerega posledice, tudi tragične, lahko vidimo na ameriških ulicah kakor tudi tisti, ki vse glasneje brbota na slovenskih in evropskih tleh.

Vojaška operacija Združenih držav Amerike na ozemlju Venezuele predstavlja resno in nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava ter temeljnih načel suverenosti držav. Ne glede na to, kako problematične ali sporne so lahko notranjepolitične razmere v posamezni državi, nasilno poseganje v njeno suverenost ne more biti legitimno sredstvo za doseganje političnih ciljev. Slovenija mora v takšnih trenutkih jasno in načelno zagovarjati mednarodno pravo, multilateralizem in reševanje sporov po mirni poti.

Takšna dejanja pomenijo neposredno spodkopavanje mednarodnega reda, utemeljenega na pravilih, in odpirajo nevaren precedens. Če danes dopuščamo ugrabitve ali vojaške posege v eni državi, se moramo vprašati, katera bo naslednja. Logika moči namesto prava je posebej nevarna za majhne države, med njimi tudi za Slovenijo, ki so v svetu, kjer pravila ne veljajo več, vedno prve na udaru.

Zavračanje mednarodnega prava in normalizacija nasilnih posegov povečujeta globalno nestabilnost in nevarnost eskalacij. Zato moramo takšna ravnanja obsoditi, ne glede na to, kdo jih izvaja in proti komu so usmerjena.

Ob tem je treba jasno poudariti: boj proti drogam in organiziranemu kriminalu se ne vodi z vojaškimi vdori, temveč z odpravljanjem vzrokov: krepitvijo institucij, mednarodnim sodelovanjem in razvojnimi politikami, ki prispevajo k zmanjšanju povpraševanja. Nasilje še nikoli ni prineslo več miru ali več demokracije; praviloma rodi le novo nasilje.

Dr. Vladimir Prebilič, predsednik stranke Prerod: 

“Zavzemam se za mir, dialog in diplomatske rešitve. Spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega pravnega reda sta edina trdna temelja globalne stabilnosti. Noben politični ali demokratični deficit ne more upravičiti nasilnega vdora na tuje ozemlje.”

Slovenija mora v takšnih trenutkih jasno in načelno zagovarjati mednarodno pravo, multilateralizem in reševanje sporov po mirni poti. To ni vprašanje ideologije, temveč vprašanje odgovornosti do sveta in do lastne varnosti.